klop

Klop je veliko nevarnejša žival, kot ste si lahko mislili

Po navadi ob omembi nevarnih živali, najprej pomislimo na kakšnega leva, medveda ali kačo. Pozabimo pa na majhno gozdno živalco, ki je statistično gledano človeku veliko bolj nevarna, kakor zgoraj naštete živali. Ta majhna živalca sliši na ime klop.

Kako nevaren je lahko ugriz klopa?

Torej, sprehajate se po gozdu in uživate v tišini narave. Kar naenkrat začne po vas lesti majhna živalca, ki jo uvrščamo med pajkovce. Tako majhna, da niti ne čutite, kako leze po vaši koži in išče primerno mesto za začasno namestitev. To iskanje traja lahko tudi eno uro. Ko najde idealno mesto, pa vbode vašo kožo in začne sesati vašo kri, ki jo potrebuje za to, da se lahko da se lahko razvije v bolj odrasel osebek. Najprej iz ličinke v limfo, nato pa iz limfe v odraslo žival. Do sem se nam ta živalca še ne zdi pretirano škodljiva, saj obstaja veliko drugih živali, katerih ugriz nas bistveno bolj boli.

Toda, ko nas ugrizne klop, se nevarnost za nas šele prične. Klopi so namreč prenašalci nekaterih nevarnih klopnih bolezni, ki imajo lahko na naše zdravje zelo negativen učinek. V Sloveniji sta najpogostejši bolezni, ki jih prenašajo klopi klopni meningoencefalitis, oziroma bolj znano klopni meningitis, ter lymska borelioza. V manjši meri pa prenašajo tudi humano granulocitno anaplazmozo.

Klop, ki je prenašalec katere izmed teh bolezni, jih v naše telo vnese s svojo slino, katere namen je, da ne čutimo njegovega ugriza. Pred klopnimi boleznimi ni varna nobena toplokrvna žival, še posebej ne človek, katerega za svojega gostitelja praviloma izbirajo klopi v razvojni fazi nimfe. V primeru, da je bila nimfa na prehodu iz razvojne faze ličinke v nimfo, prisesana na prenašalca ali gostitelja katere izmed klopnih bolezni, je velika možnost, da bo s to boleznijo okužila tudi nas.

Posledice klopnih bolezni so zelo hude, zlasti če prvih znakov bolezni ne prepoznamo dovolj zgodaj in z zdravljenjem pričnemo prepozno. Najhujše so posledice klopnega meningitisa, ki lahko povzroči vnetje možganske ovojnice. V najslabšem primeru lahko pripelje do ohromelosti. Malo manj nevarna je okužba z boreliozo, saj jo lahko zdravimo z antibiotiki, pa tudi prepoznamo jo hitreje zaradi značilnega simetričnega rdečkastega obroča, ki nastane okoli mesta ugriza. V primeru prepoznega zdravljenja pa lahko na bolniku pusti dolgoročne posledice na področju razmišljanja, vedenja in doživljanja različnih čustev.

Kje vse v Sloveniji lahko naletimo na klope?

Slovenija je dežela klopov, tako da razen v visokogorju, lahko klop preži na vas praktično povsod. Vseeno pa je veliko večja verjetnost, da boste klopa »staknili« v gozdu ali pa na travniku, zlasti če boste hodili skozi visoko travo ali praprot. To so namreč rastline, ki klopu predstavljajo najboljše odskočišče za napad na bodočega gostitelja.

Kako se lahko zaščitimo?

Ker je klopne bolezni težko zdraviti, je zato najboljša zdravilo za njih dobra preventiva. Najbolj zanesljivo je cepljenje proti klopnemu meningitisu. Toda tudi če se boste cepili, vas cepivo ne bo zaščitilo pred okužbami z boreliozo in humano granulocitno anaplazmozo.  Zato je pomembno, da se vsakič, ko greste v gozd, oziroma v naravo ustrezno obujete in oblečete (zelo priporočljiva so svetla oblačila, saj se na njih klop bolje vidi, ko leze po vas), zaščitite z ustreznim repelentom proti klopom, ter opravite dobre samopregled, ko se vrnete nazaj domov.

Čeprav je klop majhna žival, ne podcenjujte njegove moči, saj vam v trenutku lahko obrne življenje na glavo. Za konec še kratek razmislek: če bi šli v gozd, ki se nahaja na območju medvedov, bi verjetno upoštevali splošna navodila, da morate biti glasni in da se držite glavnih poti. Zakaj ne bi poskrbeli zase tudi takrat, ko vstopate na območje klopa? Statistika namreč pravi, da obstaja veliko večja možnost, da vas okuži klop, kot pa napade medved.

Klop in bolezni, ki jih ta prenaša

 

Klop je lahko izredno nevarna žival, sploh če je okužen, zato še zlasti v toplejših mesecih ni odveč previdnost, kadar smo na prostem. Klop namreč ne izbira, ampak se lahko prisesa na prav vsakega, ki mu prekriža pot, zato bi morali previdnostni ukrepi, kot so svetla oblačila, redno pregledovanje in umivanje ter repelenti, veljati prav vsak dan, ne glede na to, ali greste v gozd ali ne. Ti zajedavci so namreč prisotni tudi v travi, na vrtu in v sadovnjaku …

 

klop

 

Razširjenost klopa v Sloveniji

 

Naša država je v samem vrhu med državami EU, kar zadeva okužbe s klopnim meningoencefalitisom, v Evropi pa se je število primerov v zadnji 30 letih povečalo za kar 193 odstotkov! Pri nas se s to boleznijo letno povprečno sooči 11 do 12 na sto tisoč ljudi, kar je toliko kot v Rusiji in baltskih državah.

Continue reading