Klop in bolezni, ki jih ta prenaša
Klop je lahko izredno nevarna žival, sploh če je okužen, zato še zlasti v toplejših mesecih ni odveč previdnost, kadar smo na prostem. Klop namreč ne izbira, ampak se lahko prisesa na prav vsakega, ki mu prekriža pot, zato bi morali previdnostni ukrepi, kot so svetla oblačila, redno pregledovanje in umivanje ter repelenti, veljati prav vsak dan, ne glede na to, ali greste v gozd ali ne. Ti zajedavci so namreč prisotni tudi v travi, na vrtu in v sadovnjaku …
Razširjenost klopa v Sloveniji
Naša država je v samem vrhu med državami EU, kar zadeva okužbe s klopnim meningoencefalitisom, v Evropi pa se je število primerov v zadnji 30 letih povečalo za kar 193 odstotkov! Pri nas se s to boleznijo letno povprečno sooči 11 do 12 na sto tisoč ljudi, kar je toliko kot v Rusiji in baltskih državah.
Glede na število ljudi, ki so se doslej okužili z lymsko boreliozo, so klopi v Sloveniji najbolj nevarni na Goriškem in Bovškem, torej v severnoprimorski regiji. Na drugem mestu je Prekmurje, na tretjem Gorenjska. Obalno-kraška regija je sicer najmanj ogrožena, a to še ne pomeni, da se tam ne morete okužiti. Klop je v Sloveniji namreč prisoten v vseh regijah, je pa slika okužb s klopnim meningoencefalitisom nekoliko drugačna. Največji delež okuženih s to boleznijo je bilo nazadnje na Gorenjskem, Koroškem in v osrednji Sloveniji!
Varnih območij ni!
Glede na posledice, ki jih vbod klopa lahko povzroči, bi tega lahko prišteli med najnevarnejše živali v Sloveniji, zato je dobro vedeti, kako se lahko ubranimo pred njim. Samozaščitni ukrepi so verjetno vsem dobro znani, ampak – prav lahko se zgodi, da vas klop okuži tudi, če nosite svetla oblačila, se redno pregledujete in umivate, nosite pokrivala … Zato je dobro, da znate prepoznati tudi znake morebitne okužbe – da boste vedeli, kako ukrepati.
Lymska borelioza
Inkubacijska doba za prvo fazo traja od 3 do kar 32 dni po okužbi, zato je pomembno, da mesto ugriza spremljate še kar nekaj časa po tistem, ko ste klopa že odstranili. Bolezen navadno poteka v treh fazah, in sicer se sprva pojavijo spremembe na koži v smislu neboleče rdečine, ki se počasi širi. Na sredi postaja bleda, okoli pa nastane rdeč kolobar. Sprememba se lahko pojavi tudi na drugih delih telesa, ne le na mestu ugriza, niso pa kožne spremembe prav vsakič prisotne. Druga in tretja faza pa se lahko pojavita šele čez mesece ali celo leta, in sicer v obliki prizadetosti različnih organov od kože do živčevja, mišičja, oči, srca …
Če vam klop prenese lymsko boreliozo, je edina pot zdravljenja antibiotik, je pa res, da je velikokrat odločilnega pomena pravočasna prepoznava bolezni. Če zdravljenje poteka v prvi fazi, je največkrat učinkovito, cepiva za preprečitev bolezni pa ni.
Klopni meningoencefalitis
Klop vas lahko okuži tudi z meningoencefalitisom, proti kateremu se lahko najbolj učinkovito zaščitimo, če se preventivno cepimo. Drugega zdravila zanj ni. Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki poteka v dveh fazah. Prva se začne teden ali dva po vbodu klopa, znaki so podobni gripi, torej slabo počutje, utrujenost, vročina, boleče mišice …, temu pa sledi druga faza, ki se lahko nadaljuje z bruhanjem, glavobolom, morda nezavestjo ali celo smrtjo. Sprememb na koži v primeru okužbe navadno ne opazimo. Ta bolezen, ki jo klop prenaša tudi v Sloveniji, pušča trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšana sposobnost koncentracije in delovne vneme, lahko celo ohromelost. Bolnik lahko zaradi te bolezni tudi umre, zato je preventiva resnično pomemben del samozaščitnih ukrepov.
To sta najnevarnejši bolezni, ki jih prenaša klop, nista pa edini. Humana granulocitna anaplazmoza je ena redkejših pri nas, ima pa podobne simptome kot prva faza klopnega meningoencefalitisa. Zdravijo jo z antibiotiki.
Klop torej še zdaleč ni nedolžna žival. Še posebej aktiven je v toplejših mesecih, zato naj tudi sredi vročega poletja veljajo dobri samozaščitni ukrepi. Pred njim tudi v mestnem okolju nismo varni, saj je splošno prisoten po vseh koncih gozdnate Slovenije.
